Gradnja pasivne lesene hiše – primer

Zakaj bi zgradili pasivno hišo? Družina v Samoboru se je za gradnjo pasivne lesene hiše odločila, saj so želeli pobegniti od hrupne okolice mesta. Ker so želeli biti ekološko zavedni in minimizirati svoj vpliv na okolje, so se odločili za gradnjo lesene pasivne hiše. Skozi ta primer si bomo ogledali, kaj vse je treba vedeti, preden začnemo gradnjo pasivne lesene hiše, koliko časa gradnja traja in nekaj ostalih zanimivosti.

Kako izgleda gradnja pasivne lesene hiše?

Izbira materiala in zasnova
Družina se je odločila za gradnjo hiše iz CLT (cross-laminated timber), materiala, ki je znan po svoji trdnosti in fleksibilnosti. S križnim lepljenjem in pritiskom dosežemo veliko večjo fleksibilnost in trdnost gradbenega elementa, kar je še posebej primerno pri gradnji večje hiše. Mi mu rečemo kar “leseni beton”, ker ima lastnosti obeh, je trden kot beton in topel in lep kot les. 

Pasivna hiša projekt - Samobor Hrvaška
Začetna faza gradnje pasivne hiše

 

Proces gradnje
Gradnja njihove 180 kvadratnih metrov velike lesene hiše je trajala eno leto, pri čemer je bil ključni del postavitve – polaganje temeljev in postavitev strehe – končan v zgolj treh dneh. Tako hitro gradnjo je omogočila uporaba plošč CLT , ki so bile izdelane vnaprej in prilagojene za hitro sestavljanje.

Pasivna hiša projekt - Samobor Hrvaška
Proces gradnje pasivne hiše

Energetska učinkovitost in notranja klima
Hiša je zasnovana kot nizkoenergetska lesena hiša z minimalnimi stroški ogrevanja, kar je značilno za pasivne hiše. Kombinacija toplotne črpalke, rekuperacije zraka in talnega gretja zagotavlja optimalno temperaturo v hiši čez vse leto. Pri tem pripomore tudi les, saj zagotavlja prijetno hladnost, pozimi pa toploto, ki jo zadrži v notranjosti.

V Sloveniji ločimo pasivno in nizkoenergijsko hišo, pasivna porabi manj kot 15kWh/m2 na leto, nizkoenergijska pa od 15 do 30kWh 

Na Hrvaškem je nizkoenergijska hiša z manj kot 40kWh/m2 na leto, super izolirana (uporabijo tudi izraz pasivna) hiša je 3 litrska oziroma 30kwh/m2, kar je v Sloveniji zgorna meja za nizkoenergijsko. 

Trajnost in ekologija
Družina je les izbrala kot glavni gradbeni material zaradi njegove obnovljivosti in nizkega ogljičnega odtisa, kar sta ključna vidika pri gradnji ekoloških hiš. Dodatna prednost je tudi, da je les pronicen material, ki ‘diha’, kar pomeni, da pomaga tudi pri uravnavanju vlažnosti v prostoru in s tem izboljšuje kakovost zraka v hiši.

Splošne prednosti pasivnih hiš

Pasivne hiše prinašajo številne prednosti:

  1. Zdravo bivalno okolje: Pasivne hiše zagotavljajo visoko kakovost notranjega zraka s pomočjo naprednih prezračevalnih sistemov, ki nenehno dovajajo svež zrak in obenem filtrirajo zunanje onesnaževalce in alergene.
  2. Manjši vpliv na okolje: Zaradi izjemne energetske učinkovitosti in uporabe trajnostnih materialov pasivne hiše močno zmanjšajo ogljični odtis gospodinjstva.
  3. Dolgoročni prihranki: Dolgoročno se investicija v pasivno hišo lahko celo povrne, saj je družina začutila močne prihranke pri porabi energije in pri vzdrževanju pasivne hiše.
  4. Višja vrednost nepremičnine: Pasivne hiše zaradi novih regulacij in zakonov pridobivajo na vrednosti, zato so kot nepremičnina pametna investicija za prihodnost.
Pasivna hiša projekt - Samobor Hrvaška
Končana pasivna hiša

Zaključek

Gradnja pasivne lesene hiše v Samoboru resnično prikazuje, kako je mogoče združiti trajnost, energijsko učinkovitost in sodobno arhitekturo za izboljšanje življenjskega standarda. Za vse, ki razmišljate o gradnji pasivne lesene hiše, ta primer dobro demonstrira, da je s pravim pristopom in materiali mogoče doseči izjemne rezultate za vaš dom.

Oddajte povpraševanje za hišo, ki spoštuje vaše zdravje