Hoja po lesenih tleh je zelo prijetna, saj les deluje naravno in domače. Poleg tega les oddaja sveže vonjave in absorbira škodljive pline. Lesene podnice za terase niso nikoli tako hladne kot beton, tako pregrete kot ploščice ali gladke kot brušen kamen. Lesene terase omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa in druženje na prostem.

  • Življenjska doba lesenih teras iz kakovostnih vrst lesa je 15 - 20 let, zato je dobro premisliti, za katero vrsto lesa se boste odločili in kako boste za njo skrbeli. Les je na zunanjih površinah zelo izpostavljen vremenskim in atmosferskim vplivom, zato se tudi zvija, diha, poka, spreminja barvo ipd.‌
     

    Za izdelave lesene terase imamo na izbiro več vrst lesa, domači les (macesen, jesen, smreka) ali tropski les (teak, cumaru, ipe). Ločimo jih glede na ceno, trdoto lesa in mesto postavitve (sončna ali senčna lega, suha ali mokra površina). Lesa ne izbiramo po barvi novih podnic, saj se bodo le-te hitro razbarvale, posivele, potemnele.

  • Gladke podnice priporočamo zaradi lažjega čiščenja, možnosti brušenja, lažjega oljenja, daljše življenjske dobe. Te podnice niso drseče, saj oprijem zagotavljajo »fuge« med posameznimi podnicami. Terase z vidno narebreno površino propadajo hitreje kot gladke, ker se med rebri od začetka nabira vlaga, kasneje pa tudi alge, lišaji, mah in umazanija.
     

    V primeru dežja ne bodo drsele niti gladke niti rebraste podnice, v primeru ledu ali snega pa bodo spolzke tako prve kot druge.

Lesene terase oz. leseni pod lahko vijačimo na več načinov, najpogosteje pa uporabljamo dva, in sicer:

  • Vidni način vijačenja izvedemo z vijačenjem lesenih podnic z zgornje, pohodne strani. Prednost tega načina pritrjevanja je, da bo v obdobju 5–10 let bolj ravna. Podnice se bodo manj zvijale, skrčki in raztezki lesa pa bodo manj vidni. Vidni način vijačenja ima tudi slabosti.
     

    Na pohodni strani podnice je vidnih ogromno vijakov, na teh mestih se les trstiči in iveri. Tam se nabirata vlaga ali umazanija, ki ju ni mogoče očistiti.

  • Skriti način vijačenja izvedemo tako, da podnicam izdelamo stranske utore, v katere namestimo posebne sponke, te pa nato z Inox vijaki vijačimo v pod konstrukcijo.Na krajše obdobje (npr. 5–7 let) je to slabši način pritrjevanja, saj bodo podnice, pritrjene na ta način, nekoliko bolj zvite, skrčki lesa bodo vidnejši, utori med posameznimi podnicami bodo večji, terasa bo površinsko gledano bolj neenakomerna.‌
     

    Sčasoma skrito vijačenje ima dolgoročno veliko prednosti. Lesene podnice niso nikjer pred-vrtane, zato je življenjska doba lahko daljša. Pohodna površina teras je gladka, brez vidnih vijakov, zato se na površini nabira mnogo manj umazanije kot pri vidnem vijačenju. Glavna prednost je lažje vzdrževanje.

Skriti način vijačenja je primeren le za najbolj kakovostne vrste lesa.

  • Terasna pod konstrukcija je odvisna od razpoložljive višine. Pod konstrukcijo dvignemo nad osnovno betonsko ali utrjeno nasuto podlago, tako da ni nikoli v stalnem stiku z vlago. To dosežemo s pomočjo nastavljivih podložnih podstavkov ali z betonskimi robniki. Višji kot je odmik lesenih podnic od tal, boljše je zračenje, hitreje se podnice sušijo in daljša je njihova življenjska doba.