energetska izkaznica

Na pasivne hiše vse višje cene energentov skorajda ne vplivajo

Pasivne hiše so bile še do nedavnega komajda poznane, lesene montažne gradnje pa se je držal sloves, da po kakovosti ne doseže tradicionalne. Prvo certificirano pasivno hišo naj bi v Sloveniji dobili šele leta 2009. Danes število pasivnih hiš strmo narašča, saj so pasivne hiše postale simbol trajnostnega in energetsko učinkovitega bivanja.

Pasivne hiše: prihodnost in nov standard gradnje tudi v Sloveniji

Razlika med klasično nizkoenergijsko gradnjo, ki v Sloveniji že dolgo časa velja za standard, in pasivno je zelo majhna. V praksi to pomeni 5-10 cm več izolacije v celotnem toplotnem ovoju hiše, zrakotesnost konstrukcije in nakup prezračevalne naprave. Večina slovenskih novogradenj je že skoraj pasivna oz. je na meji s pasivnim standardom, pa lastniki tega niti ne vedo. Razlog za to je pomanjkanje informacij pri investitorjih in premalo izvajalcev, ki bi znali graditi po teh pasivnih standardih.

Visokokakovostna izolacija, okna s trojno zasteklitvijo, zrakotesen ovoj stavbe. To so samo 3 izmed standardov pri gradnji pasivne hiše. Poleg tega pasivne hiše uporabljajo naravno svetlobo, prezračevanje in pasivno sončno ogrevanje za ohranjanje prijetne temperature v notranjosti. To so nujni in osnovni kriteriji, po katerih bi morala biti grajena vsaka nova stavba, ne glede kakšen način gradnje izberete – zidan ali lesen.

V Sloveniji se naložba v pasivne stavbe povrne takoj, saj za tak projekt pridobite finančno spodbudo EKO sklada, kar znatno zniža strošek začetne investicije, ki je tako celo nižji od klasične gradnje. Vse zgoraj naštete napredne gradbene tehnike pa zagotavljajo, da so stroški ogrevanja in hlajenja pri pasivnih hišah približno 75–90 odstotkov nižji kot pri tradicionalno zgrajenih hišah. Zaradi naraščajočih cen energentov se naložba v takšno gradnjo z vsakim letom bolj pozitivno obrestuje. Poglejmo si zakaj:

Predstavljajmo si sledeča scenarija:

  1. Živimo v zelo dobri pasivni hiši (150m2), ki na leto porabi pod 10kWh energije na m2. 8 let nazaj smo za ogrevanje plačali 150€/leto, sedaj ko so se cene energentov dvignile pa plačujemo 300€/leto. Strošek se je torej dvignil za 100% oz. za 150€.
  2. Živimo v klasični nizkoenergijski hiši (150m2), ki na leto porabi 40kWh energije na m2. 8 let nazaj smo za ogrevanje plačali 700€/leto, zaradi dviga cen energentov pa smo sedaj primorani plačati 1400€/leto. Strošek se je ponovno povečal za 100%, izraženo številčno pa za kar 700€.

Vprašanje je preprosto. Bi raje plačali še dodatnih 150€ ali dodatnih 700€?

Tako nizkoenergijska kot pasivna hiša porabita danes dvakratnik stroška za ogrevanje izpred nekaj let, ker pa je pasivna hiša v samem začetku premišljeno narejena, tudi tako enormni skoki cen ne zmanjšujejo življenjskega standarda.

Zato vam svetujemo, da tudi vi razmislite o gradnji pasivne hiše v Sloveniji, saj prinaša velike prihranke, trajnost in udobje za stanovalce.