Kategorija: Pasivna gradnja

Pasivne hiše so bile še do nedavnega komajda poznane, lesene montažne gradnje pa se je držal sloves, da po kakovosti ne doseže tradicionalne. Prvo certificirano pasivno hišo naj bi v Sloveniji dobili šele leta 2009. Danes število pasivnih hiš strmo narašča, saj so pasivne hiše postale simbol trajnostnega in energetsko učinkovitega bivanja.

Pasivne hiše: prihodnost in nov standard gradnje tudi v Sloveniji

Razlika med klasično nizkoenergijsko gradnjo, ki v Sloveniji že dolgo časa velja za standard, in pasivno je zelo majhna. V praksi to pomeni 5-10 cm več izolacije v celotnem toplotnem ovoju hiše, zrakotesnost konstrukcije in nakup prezračevalne naprave. Večina slovenskih novogradenj je že skoraj pasivna oz. je na meji s pasivnim standardom, pa lastniki tega niti ne vedo. Razlog za to je pomanjkanje informacij pri investitorjih in premalo izvajalcev, ki bi znali graditi po teh pasivnih standardih.

Visokokakovostna izolacija, okna s trojno zasteklitvijo, zrakotesen ovoj stavbe. To so samo 3 izmed standardov pri gradnji pasivne hiše. Poleg tega pasivne hiše uporabljajo naravno svetlobo, prezračevanje in pasivno sončno ogrevanje za ohranjanje prijetne temperature v notranjosti. To so nujni in osnovni kriteriji, po katerih bi morala biti grajena vsaka nova stavba, ne glede kakšen način gradnje izberete – zidan ali lesen.

V Sloveniji se naložba v pasivne stavbe povrne takoj, saj za tak projekt pridobite finančno spodbudo EKO sklada, kar znatno zniža strošek začetne investicije, ki je tako celo nižji od klasične gradnje. Vse zgoraj naštete napredne gradbene tehnike pa zagotavljajo, da so stroški ogrevanja in hlajenja pri pasivnih hišah približno 75–90 odstotkov nižji kot pri tradicionalno zgrajenih hišah. Zaradi naraščajočih cen energentov se naložba v takšno gradnjo z vsakim letom bolj pozitivno obrestuje. Poglejmo si zakaj:

Predstavljajmo si sledeča scenarija:

1. Živimo v zelo dobri pasivni hiši (150m2), ki na leto porabi pod 10kWh energije na m2. 8 let nazaj smo za ogrevanje plačali 150€/leto, sedaj ko so se cene energentov dvignile pa plačujemo 300€/leto. Strošek se je torej dvignil za 100% oz. za 150€.
2. Živimo v klasični nizkoenergijski hiši (150m2), ki na leto porabi 40kWh energije na m2. 8 let nazaj smo za ogrevanje plačali 700€/leto, zaradi dviga cen energentov pa smo sedaj primorani plačati 1400€/leto. Strošek se je ponovno povečal za 100%, izraženo številčno pa za kar 700€.

Vprašanje je preprosto. Bi raje plačali še dodatnih 150€ ali dodatnih 700€?

Tako nizkoenergijska kot pasivna hiša porabita danes dvakratnik stroška za ogrevanje izpred nekaj let, ker pa je pasivna hiša v samem začetku premišljeno narejena, tudi tako enormni skoki cen ne zmanjšujejo življenjskega standarda.

Zato vam svetujemo, da tudi vi razmislite o gradnji pasivne hiše v Sloveniji, saj prinaša velike prihranke, trajnost in udobje za stanovalce.

Na nas se pogosto obračate z vprašanjem, kakšna je cena naših hiš. O natančnih zneskih seveda težko govorimo, saj so odvisni od mnogoterih dejavnikov, zato težko napovemo tudi končni znesek. Lahko pa vam povemo, od česa je cena pasivne hiše A+ dejansko odvisna.

Kaj vse vpliva na ceno pasivne hiše A+?

Primerjajmo nakup hiše z nakupom novega avtomobila.  Pri izbiri novega avtomobila na ceno vplivajo vaše želje: znamka, velikost (model), kakovost in predvsem količina dodatne opreme, ki vpliva tudi na zavarovanje in vzdrževalne stroške. Ne glede na vse vrednost avtomobila z leti močno upade.

Tudi pri nakupu nove hiše je podobno.

Na ceno pasivne hiše vplivajo:

• izbira gradnje (skeletna lesena ali masivna lesena),
• arhitekturna zasnova (ceno povečujejo previsi, balkoni, izzidki, frčade)
• neto kvadratura gradnje,
• faza zaključene gradnje,
• izbira materialov,
• izbira elementov za vgradnjo (npr.lesena okna, vrata),
• izbira ogrevalnega in ventilacijskega sistema,

Po naših izkušnjah se trenutno cene gibljejo že od 1.600 € na kvadratni meter za hišo na ključ, kar je zelo konkurenčna cena.

Druge prednosti pasivne gradnje

Poleg cene ima pasivna gradnja še številne druge prednosti:

• Kakovostna pasivna hiša ima dolgo življenjsko dobo.
• Do 85% nižji stroški ogrevanja v primerjavi s klasično gradnjo in ogrevalnimi sistemi.
• Izredno nizki vzdrževalni stroški.
• Z leti ne izgublja vrednosti, zato gre za pametno dolgoročno investicijo.
• Ker pri gradnji uporabimo tudi do 90% popolnoma naravnih materialov, je bivanje v pasivni hiši izredno prijetno, udobno in predvsem zdravo.

Pasivna hiša, kot energijsko učinkovit, ekološki in zdravju prijazen dom, ponuja prijetno klimo s stalno temepraturo zraka skozi celo leto.

1. TEMPERATURA ZRAKA V PASIVNI HIŠI JE VEDNO ENAKA – zagotovimo jo z arhitekturno zasnovo, vgradnjo kvalitetne strojne opreme ter skrbnim načrtovanjem in izvedbo detajlov.
2. V VSEH DELIH HIŠE JE ENAKA TEMPERATURA ZRAKA – zaradi konstantnega kroženja zraka oz. prezračevanja in izvedbe hiše brez toplotnih mostov.
3. ZMANJŠANJE STROŠKOV OGREVANJA IN OHLAJANJA HIŠE – premišljena izbira materialov za konstrukcijske elemente pasivne hiše, od izbire toplotne izolacije v kombinacij z ustrezno izvedbo hidroizolacije, do vgradnje stavbnega pohištva. Celoletna poraba za ogrevanje od 150€ do 250€, kar pomeni da se z ogrevanjem in hlajenjem hiše sploh ne ukvarjamo. POZOR: ogrevalno sezono začnete dva do tri mesece kasneje kot sosednje hiše, vendar brez poslabšanja bivalnega ugodja.

4. HIŠA OBRNJENA K SONCU – VIRU SONČNE ENERGIJE- pri arhitekturni zasnovi orientiramo veliko steklenih površin na najbolj osončeni del parcele. S sprejemanjem sončne svetlobe sprejemamo pribitke toplotne energije.V poletnih mesecih preprečimo pregrevanje hiše z zunanjimi senčili.
5. ZMANJŠEVANJE CO2 – naš planet ohranjamo bolj zdrav z minimalno uporabo energentov za prijetno bivanje in funkcioniranje v hiši.
6. ODLIČNA AKUSTIČNA IZOLACIJA PRED ZVOKI IZ OKOLJA – konstrukcija je sestavljena iz naravnih materialov. Les kot nosilni konstrukcijski material in toplotna izolacija iz lesne osnove ter okna, ki zadovoljijo pasivni standard, nam dajo varno zavetje pred zunanjim hrupom.
7. HIŠA SKORAJ BREZ CVETNEGA PRAHU, PRŠIC IN SOBNEGA PRAHU – konstantno kroženje svežega zraka v celi hiši onemogoči, da bi se prah zadrževal v zraku ali na uporabnih površinah.

8. BOLJŠA KVALITETA ZRAKA V HIŠI – konstantno kroženje filtriranega zraka v hiši zmanjšuje koncentracijo CO2 v zraku, zato ne potrebujemo merilcev vrednosti CO2
9. UČINKOVITA VENTILACIJA ZRAKA V HIŠI – kontrolirano in regulirano prezračevanje brez spremembe v temperaturi zraka, je prednost pasivnih hiš.
10. POZITIVEN PSIHOLOŠKI VPLIV – sončna svetloba, les in naravni materiali zelo blagodejno vplivajo na psihološko počutje človeka. V PASIVNI HIŠI SE ČLOVEK UMIRI, POPOLNOMA SPROSTI TER SPOČIJE IN OBENEM NABERE SVEŽE ENERGIJE.

Vpliv orientacije steklenih površin na pasivno gradnjo objekta

Po odločitvi, da se podamo na pot izgradnje svojega domovanja, je potrebno razčistiti nekaj stvari. Preden se lotimo načrtovanja hiše, moramo poznati možnosti, ki jih imamo glede na lokacijo gradbene parcele, na lokacijske zahteve občine, na sodobne energetske rešitve in naše finančne zmožnosti.

Namen pasivne gradnje je maksimalni izkoristek naravnih energetskih virov. Eden od njih je sončna energija. Lahko jo izkoristimo brez dodatnega finančnega vložka. To dosežemo le z natančnim načrtovanjem. Zelo velikega pomena je oblika in lega samega zemljišča. Smiselno je, da imamo na južni strani neoviran dostop do sončne svetlobe in energije. V praksi to pomeni, da na južni strani bodočega objekta ni hriba, visokih stavb ali visokih dreves.

Večina velikih steklenih površin naj bo orientiranih na najbolj osončeni strani, torej na jug in manj na zahodno in vzhodno stran objekta. Minimalno količino steklenih površin pa postavimo na severno stran objekta. Na ta način povečamo pribitke toplotne energije objekta. Takšno načrtovanje posledično pripelje do manjše potrebe po dodatnem ogrevanju v zimskem času.

V poletnih mesecih moramo  preprečiti pregrevanje objekta. To dosežemo z uporabo zunanjih senčil. Vse pogosteje se uporabljajo senčila na elektro pogon. Običajna izbira so zunanje žaluzije, pri katerih z nagibom lamel uravnavamo količino svetlobe v prostoru. Redkeje se investitorji odločajo za rolete.

S pravo izbiro pri nakupu parcele, s “pametnim” načrtovanjem oblike objekta in s pravilno orientacijo steklenih površin, lahko v veliki meri doprinesemo k doseganju nivoja pasivne gradnje.

1. Kaj je energetska izkaznica?

Energetska izkaznica stavbe je dokument o energijski učinkovitosti stavbe. V njej so opisani posamezni sklopi oziroma sestave hiše. Vsebuje tudi priporočila za izboljšanje energijske učinkovitosti. Za nove stavbe se lahko uporabi PHPP izračun.

Čemu služi?

Stavba je porabnik energije in smisleno je vedeti, kakšne stroške nam bo stavba prinesla z normalno uporabo.

3. Kakšen objekt potrebuje energetsko izkaznico?

Vsi objekti, ki se prodajajo ali oddajajo v najem za več kot 1 leto morajo imeti energetsko izkaznico. Za novo stavbo, ki jo delamo zase, ne potrebujemo energetske izkaznice.

4. Kateri razredi energetske učinkovitosti stavbe obstajajo?

Z energetsko izkaznico objekte razvrstimo v razrede od A1 do G, glede na energijsko učinkovitost objekta.

5. Kakšna je razlika med objektom energijske učinkovitosti A2 in razredom D

V porabi energije za ogrevanje. Težimo, da dosežemo čim višji energijski razred. Posledično s tem dosežemo manjšo porabo energije za obratovanje objekta. Razred A2 pomeni, da za ogrevanje potrebujemo na letni ravni od 10 do 15 kWh na enoto neto površine stavbe.

6. Kdaj lahko dobim subvencijo Eko sklada?

Za razred A1 ali A2 v primeru gradnje nove hiše ali temeljito obnovo stare stavbe.
V razredu A1 lahko investitor za novo hišo pridobi 125€/m2 neto bivalne površine ali največ 18.750€. Seveda ob zagotovitvi vseh ostalih pogojev Eko sklada.
V razredu A2 lahko investitor za novo hišo pridobi 115€/m2 neto bivalne površine ali največ 17.250€, ob upoštevanju vseh ostalih pogojev Eko sklada.

Superizolirana gradnja stavb se imenuje »pasivna gradnja«. Zanjo je značilna zelo dobra toplotna zaščita (25 cm na fasadi, 40 cm na strehi, 20 cm proti terenu, okna 0,8 W/m2K) in zrakotesna izvedba ovoja stavbe. Tako zgrajena stavba porabi za ogrevanje največ 10-15 kWh/m2 in leto, kar je standard za pasivno gradnjo.

Ker je poraba energije zelo nizka, lahko v taki hiši s prezračevalnim sistemom (ki je nujen del take stavbe) tudi ogrevamo in ohlajamo bivalne prostore. Torej je pri pasivni hiši strošek toplotne zaščite nekoliko višji, strošek ogrevalnega sistema pa nižji v primerjavi z ostalo gradnjo.

Najpomembnejša prednost pasivne gradnje so odlični zdravstveni in bivalni pogoji v taki hiši (svež in čist zrak, tople površine…), druga najpomembnejša prednost pa je nizka poraba energije in nizki stroški za energijo, ki so 100-150 evrov letno!